Utemeljitev blagovne znamke:

Ni naš namen, da se spuščamo v to, od kod čipka pravzaprav izvira, niti v tem kontekstu ni najbolj pomembno, kdaj in od kod je čipka prišla v slovenski prostor. Mogoče pa je vseeno zanimivo omeniti, da za področje, ki je predmet našega zanimanja, obstajata dve varianti: iz Benetk, ali pa iz nemško govorečih dežel. Glede na to, da je v zapisih kot prvo večje klekljarsko središče omenjena Idrija, je gotovo bolj otipljiva druga varianta, po kateri naj bi spretnost izdelovanja čipk izvirala od žena tamkajšnjih rudarjev. Idrija je bila takrat v habsburški monarhiji in so rudarji tja prihajali tudi iz drugih rudarskih območij Srednje Evrope.

V 19. stol. se je klekljanje razširilo na okoliško območje, pa tudi na Žirovsko ter v ostale predele Poljanske doline in prav tako v Selško dolino. Omenjeni kraji so bili dokaj pasivni, v hribovitem svetu pa tudi ni bilo ugodnih pogojev za kmetovanje. Zato se je prebivalstvo oprijelo možnosti dodatnega, četudi skromnega, zaslužka. Zlasti v zimskih mesecih so ženske in dekleta, pa tudi moški in celo otroci, ob punklju ustvarjali čipke za prodajo.

Že zelo zgodaj pa se je zaradi potrebe po bolj kvalitetnih izdelkih pokazala potreba po izpopolnjevanju znanja in osvajanju zahtevnejših tehnik izdelave čipk. Tako je že v času Marije Terezije bilo poskrbljeno za izobraževanje klekljaric na Dunaju. Udeleženke tega izobraževanja pa so potem kot učiteljice klekljanja delovale v raznih delih cesarstva.   

K razmahu dejavnosti pa so še posebej pripomogle čipkarske šole, ki so jih na slovenskem ozemlju začeli ustanavljati po letu 1880, menda najprej v Ljubljani, sicer pa poleg Idrije tudi v Polhovem Gradcu, Žireh, Železnikih, Gorenji vasi in drugod.

Iz povedanega lahko potegnemo nekaj zaključkov:

• čipka v Sloveniji ni nekaj, kar bi nastalo in se razvilo na tem ozemlju,

• v Slovenijo je prišla od drugod in se tudi kasneje delno oblikovala pod tujim vplivom (izobraževanje učiteljic klekljanja na Dunaju),

• iz istega razloga kot na našem ozemlju, se je klekljanje uveljavilo v mnogih predelih Evrope,

• kasneje so to spretnost ponesli po svetu in tako danes skoraj ni dežele, kjer ne bi poznali vsaj ene od tehnik izdelave čipk,

• danes ob obisku različnih čipkarskih krajev ali ob ogledu razstav lahko zasledimo podobne ali celo enake elemente, kot jih poznamo pri naših čipkah, kar nikakor ni presenetljivo,

• v nobeni deželi sveta pa še nismo zasledili, da bi se le en kraj oz. eno čipkarsko središče proglasilo za edino avtoriteto na področju čipk v svoji deželi.

Pa se povrnimo v naše razmere. Dejstvo je, da je Idrija uveljavila blagovno znamko idrijske čipke ter jo tudi geografsko opredelila. Območje idrijske čipke ne sega na Žirovsko, niti v ostale predele Poljanske doline, na Škofjeloško, ali v Selško dolino, kaj šele v ostale predele Slovenije. Prav tako je za idrijsko čipko po uveljavljenem pojmovanju klekljaric značilen ozki ris, ki je »italijansko« lahkoten in zato enostavnejši in hitrejši za izdelavo. Čipke, ki so značilne za območje, ki ga pokrivajo Klekljarsko društvo »Cvetke« iz Žirov, Klekljarsko društvo »Deteljica« iz Gorenje vasi in klekljarska sekcija pri Turističnem društvu v Železnikih, pobudnicah in predlagateljicah uveljavitve blagovne znamke »Čipka dežele Kranjske«, pa se  oblikovno razlikujejo od idrijske čipke, saj vsebujejo elemente, kot so široki ris, ribice, rogljički, prisotne pa so tudi zahtevnejše moderne tehnike izdelave čipk.
Pri tem pa je potrebno izpostaviti še dejstvo, da se je prava idrijska čipka pravzaprav oblikovala v obdobju med obema svetovnima vojnama, ko je bila Idrija pod Italijo in je ta predstavljala trg, zato je gotovo razumljivo, da so se klekljarice morale prilagajati potrebam trga. V tem obdobju se je klekljanje na Gorenjskem, torej na jugoslovanskem ozemlju, razvijalo po svoje, neodvisno od Idrije. In tako je še danes.

Uveljavljena blagovna znamka »Čipka dežele Kranjske«, za katero se bo uporabljal grafični znak s čipko in štirimi kleklji, se bo uporabljala le za ročno izdelane, klekljane čipke, ki bodo ustrezale dogovorjenim kriterijem in bodo primerno kvalitetno izdelane.

Predlagatelji in uveljavitelji blagovne znamke »Čipka dežele Kranjske« so zaenkrat
Klekljarsko društvo »Cvetke« Žiri, Klekljarsko društvo »Deteljica« Gorenja vas in
Turistično društvo Železniki s klekljarsko sekcijo, vendar mora biti jasno, da ne gre za zaprto skupino. Projektu se lahko pridružijo še druga društva ali skupine, pod pogojem, da njihove čipke ustrezajo dogovorjenim kriterijem.